»Naučila sem se plesati z negotovostjo«

Ob tej priložnosti smo se z direktorico, ki je v agencijski svet priplula iz tehnoloških vod, v prvi vrsti pogovarjali o pomenu tehnologije, zaradi katere je marketing danes povsem drugačen, kot je bil še pred desetletjem ali dvema, nepredvidljivost in negotovost pa sta (postali) njegovi nepogrešljivi sopotnici.

Kot nam na začetku pogovora zaupa Monika Zajc, ki MM-ovo ekipo pričaka na sedežu skupine Pristop v ljubljanski Situli, kjer domuje tudi Renderspace, je bila od nekdaj zelo skromna in delovna. »K temu je zagotovo prispevalo dejstvo, da je moj oče kmet. Še danes imamo kmetijo, na kateri sva s sestro delali od malega in na sejmih prodajali naše pridelke. Pozneje sta starša odprla vrtnarstvo, zato sem zelo dobro spoznala tudi balkonske in zunanje rože; v vrtnariji sem dolga leta za prvi november delala in prodajala trume ikeban in šopkov,« se spominja sogovornica, ki kar prekipeva od pozitivne energije in navdušenja nad življenjem. »Moj Zajc – to je moj mož, s katerim sva skupaj že 28 let – pravi, da imam veliko srce in da sem dobra v motiviranju drugih, pa da bom kar eksplodirala od energije,« se nasmeje ponosna mama dveh sinov, Lovra in Bineta, in tudi njena ekipa v agenciji jo ima za svojo drugo mamo: »Izgleda, da je moj način vodenja pač bolj starševski. Sem zelo zahtevna, a premorem veliko mero empatije.« Dodaja, da je zelo optimističen človek, ki ne pozna besede depresija. O vsem tem smo se lahko prepričali tudi v intervjuju za MM, v katerem brez dlake na jeziku – in brez bojazni »kaj bodo pa ljudje rekli« – opisuje stanje v marketinški industriji, ki jo tehnologija obvladuje v čedalje večji meri. Po njenih opažanjih v Sloveniji premalo sledimo svetovnim trendom, kar ji je seveda verjeti, saj ima petindvajset let izkušenj na vodstvenih položajih velikih tehnoloških podjetij tako doma kot tudi v tujini. »Renderspaceu, ki letos praznuje 25 let, sem se tako pridružila s svojimi 25-imi leti podlage,« pravi. Njene izkušnje so resnično raznolike, skupno pa jim je, da je dodobra spoznala področje marketinške tehnologije, katere vlogo zdaj krepi tudi v Renderspaceu. V zgolj letu dni njenega vodenja je agencija zabeležila kar 30-odstotno rast poslovanja. Pogovarjali smo se o ključnih mejnikih poslovanja agencije v četrt stoletja ter o vlogi tehnologije v marketingu, s poudarkom na umetni inteligenci in zagotavljanju odlične uporabniške izkušnje.

Res je, zadnje leto sem naredila korak nazaj pri izpostavljanju v javnosti, vendar sem šla samo po zalet. Kot ste zaznali, sem manj znana v marketinški skupnosti, bolj pa v tako imenovanem »IT-svetu«. Večino svoje 25-letne kariere sem namreč preživela v velikih tehnoloških podjetjih, ki ste jih omenili, delovala sem na različnih regijskih vodstvenih funkcijah, kjer sem imela priložnosti sodelovati pri velikih drznih in inovativnih projektih digitalnih transformacij podjetij in organizacij po vsem svetu. Na ta način spoznaš, kaj vse je možno in česa v Sloveniji žal še ni niti v sledeh. Sam prehod iz tehničnih vlog pri podjetjih, kot so SAP, Microsoft in SAS Institute, v sam digitalni marketing pa je povsem izvedljiv in je lahko izjemno uspešen, še posebej, če uspeš združiti znanja o tehnologiji, podatkih in poslovnih procesih iz različnih industrij z marketinškimi veščinami, kar mi je vsekakor blizu. V samem digitalnem marketingu oziroma na področju marketinške tehnologije, v t. i. martechu, sem videla ogromno prostora tudi za svojo profesionalno rast, veliko motivacijo pa mi predstavlja tudi dejstvo, da lahko po toliko letih dela v tujini nekaj vrnem tudi domačemu okolju. In tako sem pristala v najboljši digitalni agenciji v regiji – v Renderspaceu. Če pogledamo ekosistem martecha in dejstvo, da je marketing –

tisti pravi, z vsemi štirimi oziroma sedmimi P-ji – že nekaj let več kot v 75 odstotkih glavni »naročnik« IT-ja, presenečeno ugotavljam, da sem v marketingu že dolgo.

Začela bom kar z izjavo Dimse (Saše Dimitrievskega, op. p.), ustanovitelja »plemena« Renderspace: »Ko se je leta 1999 par nabritih gamerjev in art fanatikov odločilo razviti lasten 3D engine, se je zdelo kot znastvena fantastika.« Digitalno okolje je bilo od nekdaj tehnološko, tehnologija pa je kot lik iz filma Alien že od prvega dne naprej poskrbela za popolno transformacijo marketinga. Morda se še spomnite, da je bil v tistih časih internet izjemno počasen, zato so kraljevale različne interaktivne multimedijske aplikacije; s poudarkom na besedi interaktivne. Današnje se pravzaprav v ničemer ne razlikujejo od takratnih. In točno takrat se ekipa Renderspacea ni zadovoljila s klasično interakcijo, ampak so začeli razvijati 3D-interakcije, današnjo virtualno resničnost, VR. Tako je leta 2000 nastal prvi tovrstni VR-muzej na Ljubljanskem gradu. Ko pa je internet postal bolj »prepusten«, je takratna ekipa Renderspacea komaj čakala, kako se bo obnesel na interaktivnem področju. Sprva so lastno 3D-tehnologijo, 3D engine, prenesli na spletno platformo, kar je bilo dve leti pred nastankom virtualnega sveta Second Life. Leta 2001 so vzpostavili prvi oddelek za vsebinski marketing, vključno s spletnimi odnosi z javnostmi, leto zatem pa prvi oddelek za uporabniško izkušnjo, UX, v regiji. Predstavljajte si, kako je tistega leta nekaj »čudnih« mulcev šlo »na suho« veliki Podravki prodajat idejo vsebinskega »experience« portala. In uspelo jim je, leta 2003 je bil lansiran prvi tovrstni portal, coolinarika.com, ki je še danes eden od najbolj obiskanih portalov. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je prav hitro vsrkavanje takratne tehnologije – temu danes rečemo martech – povzročilo hiter razvoj drugih področij, kot so vsebinski marketing, družbena omrežja, analitika, programatično oglaševanje in UX. Tako je marketinškotehnološko okolje postalo ključno za pozicioniranje agencije kot tehnološko usmerjenega igralca, prav tako strateška partnerstva z nekaterimi tehnološkimi velikani, kot je Adobe, in drugimi platformami, kar je agenciji omogočilo dostop do najsodobnejših orodij in tehnologij. Z napredkom tehnologije in razpoložljivostjo podatkov pa je Renderspace postal pionir tudi pri uporabi analitike in podatkov za sprejemanje marketinških odločitev.

Pravijo, da se v življenju vse zgodi z razlogom. Ravno sem zaključevala projekt za enega od večjih Microsoftovih partnerjev v Angliji in Latviji, ko sem prejela klic z vprašanjem, ali poznam Renderspace in skupino Pristop. Priznam, da me je presenetilo dejstvo, da se je Renderspace izkazal kot podjetje, ki se ukvarja z inovativnimi tehnologijami in rešitvami, me je pa vsekakor pritegnila jasna strategija in vizija podjetja, ki je iskala vodjo, ki razume tehnologijo, razmišlja velikopotezno, z veliko ambicij in drznosti. Vodjo, ki bo zgradil_a še boljši in v prihodnosti morda povsem novi Renderspace, ki bo spet krojil_a prihodnost in bo merilo drugim. Od vseh podatkov okoli agencije pa me je najbolj navdušil alumni Renderspacea oziroma seznam ljudi, ki so ustvarjali in na Renderspaceu pustili t. i. »nemo znanje« in postali najbolj priznani strokovnjaki na svojih področjih, znani podjetniki, vodje agencijskih mrež, multimilijonarji. Velika večina jih je še danes ponosnih na svoje obdobje v Renderspaceu. Ker pa prihajam iz družine z veliko kmetijo, me je vsekakor motiviralo tudi dejstvo, da je glavni tehnološki direktor na Renderspaceu tudi kmet in da bova lahko tekmovala v vožnji traktorja – jaz starega Zetorja, on malo bolj sofisticiranega in čisto novega Deutz Fahra. In tako sem rekla »jep, pa poskusimo«. In zdaj sem tu (smeh).

Sašo Dimitrievski ima zdaj v skupini Pristop vlogo partnerja in skrbnika za razvoj področja digitalne transformacije, torej tam, kamor Renderspace največ posega. Dimsa sam pravi, da ga lahko pocukam za rokav s kakršnim koli strokovnim vprašanjem, idejami, predlogi. In to tudi pogosto naredim. Sicer pa se partnerji skupine Pristop ne vmešavajo v vodenje posameznega podjetja znotraj skupine. Potrdimo cilje in letni načrt; kako pridemo do tja, pa je odvisno od posameznega direktorja. Veliko mi pomeni zaupanje. In naredim vse, da ga opravičim.  Najlepše je, ko se z Dimso zaklepeteva in se iz navidezno neumnega »bluzenja« rodi nova ideja. To je ta »Render duh«, ki nas še vedno poganja.

Že od mladosti si vedno znova ponavljam: če sem dovolj pogumna, da začnem, sem dovolj pogumna, da uspem. Imam zelo enostavno strategijo, ki je vsaj v preteklem letu vključevala kombinacijo več pristopov. Pri meni se vedno vse vrti okoli načela: ne kompliciraj, usmeri fokus na kupca/naročnika, na prodajo in še enkrat prodajo, na sklepanje strateških partnerstev ter hitro odzivanje in odločanje. Seveda z mano diha neizmerno motivirana in zagnana ekipa. Skupaj si postavljamo ambiciozne cilje, ki jih velikokrat dosežemo in presežemo. Če pa pademo, hitro vstanemo, s sebe obrišemo prah in nadaljujemo – mogoče malo odrgnjeni, vendar z dvignjeno glavo. Vsekakor pa k tem uspehom verjetno pripomorejo tudi moja neizmerna energija, vztrajnost in dejstvo, da sem se skozi leta naučila uspešno plesati z negotovostjo. 

Ne smemo pa pozabiti, da je tu še odlična partnerska in strokovna platforma na ravni skupine Pristop. Digitalna transformacija per se se ne dogaja samo na področjih, ki ga pokriva Renderspace, ampak je nujno razumevanje širšega konteksta poslovnega okolja, soodnos med različnimi marketinškimi orodji, platformami, KPI-ji. Tudi v prihodnje si ne predstavljam uspešnosti Rederspacea brez tesnega sodelovanja z drugimi družbami v skupini Pristop: Iz ndigo Consultingom, ki nas vedno pomembno usmerja na področju poslovnega svetovanja, z izjemno ekipo Pristopa na področju tržnega in korporativnega komuniciranja in s Pristop Medio, ekipo, ki je že dolgo vodilna neodvisna medijska družba na področju medijskih strategij, načrtovanja in zakupa.

Če Renderspace kaj poganja naprej, je to ljubezen do tehnologije. Pred kratkim sem izvedela, da je Renderspace že od ustanovitve pred 25-imi leti od novih ljudi zahteval le tri pogoje: ljubezen do novih tehnoloških platform, pogum in radovednost. In Adobe kot platforma ima dejansko vse te tri lastnosti. Strojno učenje je v rešitve Adobe vpeto že kar nekaj let, še preden so se razširili chatboti in vsa evforija okoli umetne inteligence. Imenovanje Renderspacea za »named« partnerja Adobe Experience Cloud za regijo Srednje in Vzhodne Evrope je tako za nas izjemno pomemben dosežek iz več razlogov. Adobe Experience Cloud je namreč ena od najmočnejših in najnaprednejših platform za upravljanje digitalnih izkušenj. Omogoča nam dostop do najsodobnejših orodij in rešitev, vključno z naprednimi rešitvami za upravljanje spletnih vsebin, torej CMS in intranet, analitiko, personalizacijo, e-trgovino in upravljanje digitalnih sredstev – to so foto, video, pdf. Partnerstvo z Adobejem je tudi močan argument za nove stranke, še posebej tiste, ki želijo digitalno preobrazbo na podlagi vrhunskih tehnologij. Za ekipo Renderspacea pomeni tudi dostop do usposabljanj, certificiranj in stalnega izobraževanja. Tako naša ekipa ostaja na vrhu najnovejših tehnologij, kar pomeni, da lahko svojim strankam nudimo najnaprednejše rešitve in nasvete. Vsekakor je naše partnerstvo z Adobejem pomembna strateška prednost, ki Renderspaceu ne le povečuje ugled in strokovnost, temveč tudi neposredno vpliva na poslovno rast in konkurenčnost na trgu, saj nam odpira vrata za prodor na nove trge.

Marketing se vse bolj usmerja v tehnološko sfero. Danes na Renderspaceu ne ponujamo le storitev prenove spletnih strani, temveč razvijamo tudi mobilne aplikacije, spletne trgovine, intranete, chatbote in analitična orodja, implementiramo in integriramo rešitve, povezane s podatkovnimi bazami, upravljanjem digitalnih resursov, rešitvami za hiperpersonalizacijo, marketinško avtomatizacijo in še in še. Premikamo se od pretežno oglaševalskega modela k pretežno komunikacijskemu modelu. V ospredju sta zdaj izjemna relevantnost informacij in natančno ciljanje. Večja natančnost seveda prinaša boljše rezultate. In personalizirane uporabniške izkušnje postajajo ključni dejavnik uspeha. Uporabniki namreč pričakujemo vsebine, prilagojene našim potrebam. Pri tem pa se soočamo z izzivom upoštevanja strogih predpisov o zasebnosti in uporabi umetne inteligence. Gre za kompleksno ravnovesje. Pomemben postaja tudi koncept »vsebina pride k uporabniku«, kar pomeni premik od »search-based« principa na »algo-based« princip. Uporabniki bodo vse manj sami iskali informacije in bodo v vedno večji meri čakali, da točno to, kar hočejo slišati, videti ali kupiti, pride samo k njim. Zakaj? Ker so algoritmi tako napredni. Kako to vidimo v praksi? Na primer, odpreš račun na TikToku in informacije, ki te zanimajo, same pridejo k tebi v podajalnik novic. Pa naj bo to nekaj smešnega, nekaj izobraževalnega ali pa nogavice z Amazona. Na Renderspaceu smo prepoznali ta trend in ga upoštevamo pri delu s svojimi strankami.

Prihodnost seveda prinaša številne izzive, vendar imamo agencije s trdno tehnično podlago in visoko usposobljeno razvojno ekipo izrazito prednost. Naše partnerstvo z Adobejem ter uporaba najsodobnejših platform, tehnologij, razvojnih modelov in orodij je strateška odločitev, ki nam omogoča, da ostajamo v koraku s temi trendi in tako ohranjamo konkurenčno prednost. Visoko personalizirane izkušnje pa ne zahtevajo le tehnološkega razvoja, temveč tudi konceptualno in vizualno oblikovanje. To je področje, kjer naša agencija že od samega začetka resnično izstopa in dosega odlične rezultate. Zaradi vseh teh okoliščin menim, da smo odlično pozicionirani za uspeh, še posebej pri sodelovanju s srednje velikimi in velikimi podjetji. To nam daje veliko mero samozavesti za prihodnost. Moramo se zavedati, da so nam danes »dovoljene sanje«, saj imamo lahko 360-stopinjski vpogled na posameznika v realnem času, personalizirano nagovarjanje na vseh stičnih točkah v realnem času, s personalizirano vsebino in samo njemu prilagojeno komunikacijo. In vse to omogočajo tehnološke platforme znotraj martecha.

Naši naročniki prihajajo iz šestnajstih različnih panog po celotni regiji. Imamo jih več kot sto. To dokazuje, da smo sposobni izvajati kompleksne digitalne projekte za naročnike iz različnih sektorjev. Največji naročniki so vsekakor NLB, Telekom Slovenije, Sava Hotels Resorts, Lisca, Medex, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Interblock, Kontron in mnogi drugi.

Seveda sodelujemo tudi z naročniki iz tujine. Ravnokar smo recimo podpisali pogodbo z naročnikom iz Hrvaške za razvoj izjemno zanimive mobilne aplikacije, v kateri rešujemo prej omenjene izzive – ustvarjanje neposrednih odnosov med blagovno znamko in uporabniki z veliko skalabilnostjo in visoko stopnjo retencije. Vsekakor si želimo in tudi načrtujemo sklepati še veliko več sodelovanj v tujini, ker verjamemo in dokazujemo, da zmoremo zares veliko.

Brez dvoma, v Renderspaceu aktivno uporabljamo več različnih UI-orodij in jih že uspešno integriramo v projekte za naše stranke. Omogočajo nam ne le optimizacije obstoječih procesov, temveč tudi razvoj povsem novih izkušenj, ki so bolj personalizirane, prilagodljive in inteligentne. Z uporabo UI-algoritmov recimo razvijamo rešitve, ki omogočajo personalizirano izkušnjo za uporabnike spletnih strani in aplikacij. Na podlagi analize vedenja uporabnikov lahko tako sistem priporoča izdelke, prilagaja vsebino ali celo spreminja uporabniški vmesnik glede na uporabnikove preference. UI uporabljamo tudi za analizo velikih podatkovnih zbirk, kar omogoča globlje vpoglede v trende in obnašanje strank. Te podatke lahko potem uporabimo za optimizacijo strategij digitalnega trženja, izboljšanje uporabniške izkušnje in povečanje stopnje konverzije. Eden od primerov je tudi uporaba umetne inteligence za razvoj pametnih chatbotov in virtualnih asistentov, ki omogočajo interakcijo s strankami v realnem času. To je samo nekaj primerov uporabe UI pri naši agenciji. Seveda pa ima danes že kar nekaj poslovnih partnerjev, katerih tehnološke rešitve implementiramo, UI že globoko ukoreninjen v svojih produktih.

Prihodnost umetne inteligence v digitalnem marketingu bo vsekakor prinesla revolucijo v način delovanja agencij. UI bo postala ključna tehnologija, ki bo preoblikovala tako načine, kako agencije delujemo, kot tudi pričakovanja naročnikov glede rezultatov in izkušenj. Omogočila bo večjo avtomatizacijo, izboljšanje uporabniške izkušnje in hiperpersonalizacijo ter bolj učinkovito analizo podatkov. S pravilno strategijo in izvedbo bo mogoče doseči izjemne rezultate s prilagojenimi oglaševalskimi proračuni, kar omogoča boljšo diferenciacijo blagovnih znamk na trgu. UI namreč ob pravilni uporabi zelo zmanjšuje operativno obremenitev, s čimer spodbuja kreativnost in razmišljanje izven ustaljenih okvirov. To olajšuje iskanje edinstvenih prednosti ali t. i. »X faktorja« za vsako blagovno znamko.

Vloga digitalnih agencij bo bolj svetovalna in strateška, pri čemer bo ključ do uspeha kombinacija tehnične usposobljenosti na področju UI in ohranjanje močne kreativnosti. Agencije bomo morale strankam pomagati pri strateškem upravljanju podatkov, implementaciji UI-rešitev in maksimiziranju koristi, ki jih prinaša UI. Zato bomo morale razvijati nove kompetence in zaposlovati strokovnjake, ki razumejo delovanje umetne inteligence, podatkovne znanosti in napredne analitike. Hkrati bo potrebno ohranjati močno kreativno in strateško znanje, saj bo preplet teh dveh področij ključ do uspeha. Verjamem namreč, da je UI orodje za konstrukcijo, ne destrukcijo, in agencije, ki bodo UI sprejele kot pomoč, bodo doživele pozitiven preobrat v svojem delovanju.

Uporabniška izkušnja (UX) je pogosto napačno razumljen koncept, zato je ključno, da ga pravilno definiramo. Pri nas UX obravnavamo kot del širše potrošniške izkušnje, CX, pri čemer upoštevamo tako cilje uporabnika kot tudi cilje ponudnika oziroma naših naročnikov. Naš pristop se začne z jasno opredelitvijo ciljev naročnika, čemur sledi temeljit premislek o uporabnikih in usklajevanju njihovih ciljev s cilji podjetja. Razlog za natančno definicijo pojmov je v tem, da je relativno enostavno ustvariti »dober« UX-dizajn po najnovejših trendih, vendar je bistveno zahtevneje globoko razumeti motive in želene rezultate vseh vpletenih strani ter oblikovati rešitev, ki upošteva to širšo sliko.

Dimsa je enkrat zapisal: »Če je vsebina kralj, je UX kraljica.« Danes ne manjka vsebin, saj lahko do enakih vsebin pridemo preko različnih platform, aplikacij. UX je tisti, ki odloči, ali vaša platforma zmaga. Ko na Renderspaceu rečemo »UX je pomemben«, mislimo na veliko več kot samo UX. V marketingu mora namreč ekipa v vsakem trenutku vedeti,  kaj  je v lijaku vplivalo na konverzije – ali so imele na primer večji vpliv naložbe v oglaševanje na televiziji ali pa je bila pomembnejša recimo uporaba skupine vplivnežev na družbenih omrežjih. In kot sem že omenila, je vse to danes sledljivo v realnem času in še več, dovoljuje nam sprotne popravke in posledično plutje naše skupne barke z naročnikom na krovu v pravo smer. Prihajam iz razvojnih podjetij, kjer sem se naučila predvsem, da uporabljene kombinacije kanalov za doseganje zastavljenih KPI-jev konverzije ne moreš 100-odstotno načrtovati, lahko pa se na osnovi preteklih in sprotnih izkušenj z najmanj stroški temu dodobra približaš.

Čeprav je stalno izboljševanje uporabniške izkušnje pomembno, pa je pri tem treba biti previden.Uporabniki namreč niso naklonjeni pogostim in občutnim spremembam uporabniških vmesnikov in delovnih procesov, na katere so navajeni. Zato je ključno globoko razumevanje situacije na začetku projekta, da lahko kakovostno oblikujemo rešitve, ki dosegajo prave cilje brez poznejših nepotrebnih prilagajanj.  Prizadevamo si za ustvarjanje interaktivnih, vizualno privlačnih in intuitivnih rešitev, ki uporabnikom ne prinašajo zgolj funkcionalne vrednosti, temveč tudi estetsko in čustveno zadovoljstvo. Oblikovanje, ki vzbuja pozitivna čustva, povečuje angažiranost uporabnikov in zvestobo blagovni znamki. Naš cilj je biti dolgoročni partner našim strankam, jim stati ob strani pri digitalnih izzivih in prinašati najboljše rešitve ob pravem času. Verjamemo, da je to prava pot za doseganje trajnostnih izboljšav uporabniške izkušnje. Ključno je, da vse rešitve izhajajo iz uporabnikovih potreb in želja ter da so prilagojene hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju.

Sam pomen CX in UX v digitalnem marketingu se povečuje, saj podjetja prepoznavajo, da je dobra uporabniška strategija izjemno pomembna za zadovoljstvo strank, njihovo zvestobo in poslovno rast. Podjetja vedno bolj razumejo, da je dobro oblikovan UX neposredno povezan z boljšimi poslovnimi rezultati. Merjenje donosnosti naložbe uporabniške izkušnje tako postaja čedalje bolj napredno. Tehnološki napredek, umetna inteligenca, avtomatizacija in personalizacija pa seveda omogočajo ustvarjanje prilagojenih in brezhibnih uporabniških izkušenj.

Zanimivo je, da se z razvojem novih, inovativnih tehnologij, kot sta obogatena in virtualna resničnost, razvoj UX nagiba v smer čustvenega oblikovanja, torej upoštevanja intimne individualne izkušnje uporabnikov. Zares veliko pozornosti namenjamo tudi snovanju dostopnih rešitev po najstrožjih standardih dostopnosti, t. i. accessibility, ki vsem uporabnikom ne glede na njihove zmožnosti omogočajo enakovredno in brezhibno uporabniško izkušnjo.

V kombinaciji z analitiko in napredno obdelavo podatkov to izkušnjo potem lahko celostno prilagodimo posameznim uporabnikom in suituacijam. Pogovarjamo se torej o resnično celovitem pristopu k oblikovanju digitalnih izkušenj, kjer se CX in UX vse bolj prepletata in postajata neločljiv del celotne strategije digitalnega marketinga. 

Naš pristop se ne osredotoča na kratkotrajne trende in instantne »bleščeče« ideje, temveč na temeljno usmeritev – prinašanje vrednosti uporabnikom. Redno se izobražujemo o dobrih praksah v industriji, preučujemo izvedbe in testiranja drugih ter apliciramo relevantne ugotovitve v naših projektih. Ta proces kontinuiranega učenja je del naše dolgoletne kulture. Uporabljamo framework Jobs-To-Be-Done (JTBD), ki se je izkazal kot odlična povezava med potrošniško in uporabniško izkušnjo. Ta pragmatičen pristop omogoča učinkovito naslavljanje obeh vidikov, kar zadovoljuje tako nas kot tudi naše naročnike. Posebno pozornost namenjamo tehnološkim spremembam, ki omogočajo pomembne izboljšave v CX in UX, kot so marketinška avtomatizacija, UI-vidljivost za blagovne znamke ter novi kanali za neposredno komunikacijo z uporabniki. Te nove tehnologije nam omogočajo, da naredimo opazen napredek in navdušimo uporabnike na povsem novi ravni. Pri apliciranju najnovejših tehnologij pa še vedno upoštevamo standardne preizkušene, »tried-and-true« procese in jih spreminjamo samo, ko smo resnično prepričani, da je to prava pot. Namreč, nekih konvencij, kot je npr. nabavni flow raziskovanje-košarica-checkout, enostavno ne spreminjaš, če nimaš resnično dobrega razloga. Enako velja za recimo B2B-scenarij spletnega nakupovanja; standardi so postavljeni in kupci jih pričakujejo, zato smo previdni z uvajanjem novitet in drugačnosti. Tudi tukaj iščemo zlato ravnovesje med standardizacijo in novitetami.

Zanimivo je tudi, da se z razvojem novih, inovativnih tehnologij, kot sta obogatena in virtualna resničnost, razvoj UX nagiba v smer čustvenega oblikovanja, torej upoštevanja intimne individualne izkušnje uporabnikov. Po principu »see, think, do, care« ustvarjamo tudi bolj personalizirane izkušnje, ki nagovarjajo uporabnika v vsaki fazi njegovega potovanja – od vzbujanja zanimanja (see), preko spodbujanja razmišljanja (think) in akcije (do) do dolgoročne skrbi za uporabnikovo zadovoljstvo in zvestobo (care).

Res je, v Sloveniji se podobno kot v mnogih drugih državah še vedno velik del oglaševalskih proračunov namenja tradicionalnim medijem, predvsem televiziji. Slovenija je v tem smislu tradicionalen trg in v primerjavi z Zahodom so naložbe v oglaševanje na linearni televiziji dejansko še vedno visoke. Sicer nimamo poglobljenih podatkov, kdo dobi kolikšen kolač, vse, kar obstaja, so zgolj ocene. Za televizijo se na primer merijo zgolj bruto naložbe, za globalne platforme pa monitoringa investicij  sploh ni na voljo.

Čeprav televizija ostaja na vrhu, je digitalni segment najhitreje rastoči del trga. Televizija je še vedno ključna za oglaševalce, zlasti za kampanje, ki želijo doseči široko javnost ali graditi prepoznavnost blagovne znamke. Pogosto je televizija kombinirana z digitalnimi kanali, da se doseže multikanalna strategija, kjer televizijski oglasi povečujejo zavedanje, digitalne kampanje pa zagotavljajo večjo interakcijo in konverzijo. Glede na trende je pričakovati, da se bo delež digitalnih medijev v oglaševalskih proračunih še naprej povečeval, zlasti na račun družbenih omrežij, videoplatform in iskalnega marketinga.  Vedno večji delež spletnega oglaševanja gre namreč v programatične sisteme, ki omogočajo avtomatizacijo nakupov oglasov na podlagi podatkov o uporabnikih. To oglaševalcem omogoča, da maksimirajo učinkovitost svojih kampanj in zmanjšajo stroške. Vse več raziskav o učinkovitosti oglaševanja pa poudarja, da ima digitalno oglaševanje zgolj hipen, kratkoročni učinek, metrike, ki jih zasledujemo pri tem, pa niso usmerjene v grajenje zavedanja in top of mind, TOM-zavedanja, ki sta dokazano povezana z rastjo tržnega deleža. Zato verjamem, da se bodo v nekem trenutku oglaševalci, ki imajo za cilj močne blagovne znamke, začeli vračati k osnovam – h kreativnosti, pozornosti in morda tudi k »tradicionalnim« medijem, ki se, vsaj tisti, ki so uspešni, s pospešeno hitrostjo digitalizirajo in transformirajo z namenom uporabnikom zagotoviti vedno boljšo izkušnjo. Televizija bo tako ostala pomembna, a njen relativni pomen bo upadal, medtem ko bodo digitalni kanali ponujali bolj prilagodljive, natančno ciljane, interaktivne in merljive možnosti oglaševanja.

Moje splošno opažanje pa je, da v Sloveniji premalo sledimo svetovnim trendom, tako podjetja na eni strani kot mi, dobavitelji oziroma agencije na drugi. Če samo pogledamo zadnjo Gartnerjevo analizo, kako se razporejajo marketinški proračuni, lahko dobimo agencije zelo dobro usmeritev za razvoj. 

Intervju lahko v celoti preberete v Marketing magazinu november 2024, #521. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.